To zavarovanje potrebujete, ko želite poskrbeti za finančno varnost najbližjih v primeru, da se vam zgodi najhujše. Z njim bi svojcem olajšali finančno stisko, v kateri bi se znašli v primeru vaše smrti, če so odvisni od vaših prihodkov ali če imate neodplačane obveznosti, kot so na primer krediti.

Pri zavarovanju brez varčevanja zavarovalnica izplača dogovorjeni znesek samo v primeru smrti. Če zavarovanje poteče pred tem, izplačila ni, saj zavarovanje ne vključuje varčevalne komponente. To zavarovanje omogoča visoke zavarovalne vsote ob dostopnih zavarovalnih premijah.

Pogoji za sklenitev zavarovanja se s starostjo zaostrujejo, zato je priporočljivo zavarovanje skleniti za celotno dobo, za katero ocenjujete, da bodo vaši svojci najbolj finančno odvisni od vas. Če imate mladoletne otroke, to pomeni vsaj do njihove samostojnosti, če odplačujete dolgoročni kredit, pa do konca njegovega poplačila. Priporočen minimum, že z vidika davčne obravnave, je deset let.

Zavarovanje lahko sklenete s konstantno ali s padajočo zavarovalno vsoto. Med trajanjem zavarovanja lahko v situacijah, kot so npr. nakup nepremičnine, korak na skupno pot ali rojstvo otroka, povečate zavarovalno vsoto tudi brez ugotavljanja zdravstvenega stanja.

Izplačila so možna v enkratnem znesku, obročno ali kot kombinacija obeh – del v enkratnem znesku in del obročno.

Tudi če ne potrebujete visokega kritja za primer smrti, je to zavarovanje primerno za vas, saj si z izbiro nižje zavarovalne vsote in priključitvijo dodatnih zavarovanj lahko zagotovite visoka kritja za druge nevarnosti, kot je npr. nezgoda ali pojav hujše bolezni.

Bodo, če bodo izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za to. Predvsem pa velja, da izplačilo lahko prejme samo oseba, ki je na polici navedena kot upravičenec in ki zavarovalnici posreduje zahtevek za izplačilo zavarovalnine.

Ne, izplačila v primeru smrti zavarovane osebe niso obdavčena z dohodnino, prav tako ni stroškov izplačila.

Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih zavarovalne dobe ni treba vnaprej opredeliti. Za prekinitev zavarovanja se lahko odločite kadarkoli, svetujemo pa, da zavarovanje traja vsaj 10 let. To je namreč ugodno z davčnega vidika. Poleg tega pa se po tem obdobju ob izplačilu ne upoštevajo več odkupni faktorji. Z daljšanjem dobe varčevanja v skladih se zmanjšuje naložbeno tveganje in povečuje možnost doseganja pričakovanih donosov.

Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih gre za varčevanje v skladih. Naložbeno tveganje je na strani vas kot zavarovalca. Skladi se med seboj razlikujejo po naložbeni politiki in s tem tudi po stopnji naložbenega tveganja ter pričakovanih donosih. Katere sklade boste izbrali, je odvisno od vašega odnosa do naložbenega tveganja in pričakovanih donosov. Če niste naklonjeni prevzemanju naložbenega tveganja, lahko izberete manj tvegane sklade. Izbirate pa lahko tudi med naložbenima strategijama Finančni cilji in Aktivni naložbeni paketi ter upravljanje naložbenega portfelja prepustite zavarovalnici in upravljalcu sklada.

Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih je donosnost odvisna od gibanja vrednosti enote premoženja posameznega sklada.

Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih se za prekinitev iz zavarovanja odločite glede na svoje potrebe. Pri izstopu iz zavarovanja po preteku 10 let od začetka se izplača vrednost premoženja na naložbenem računu, zmanjšana za izstopne stroške. V primeru izstopa iz zavarovanja pred iztekom 10 let trajanja zavarovanja se pri izračunu odkupne vrednosti upoštevajo odkupni faktorji, obračunajo pa se tudi davčne obveznosti in stroški.

Do sredstev lahko dostopate tudi v obliki predujma ali odkupa, ko so izpolnjeni pogoji, zapisani v zavarovalnih pogojih.

Hkrati ste lahko vključeni v en pokojninski načrt individualnega in en pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja. V individualno zavarovanje se vključite z oddajo pristopne izjave pri zavarovalnici. V kolektivni PDPZ se vključijo posamezniki preko delodajalca, ki v celoti ali delno financira pokojninski načrt. Predhodno se seznanite z dokumentacijo, ki ureja tovrstno zavarovanje.

Dodatna starostna pokojnina je osnovno zavarovalno kritje, ki izhaja iz vključitve v Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Pokojninska renta je oblika izplačila po uveljavitvi pravice do izplačila iz naslova dodatne starostne pokojnine ali predčasne dodatne starostne pokojnine.

Osnova za določitev višine pokojninske rente so zbrana sredstva na vašem osebnem računu, upoštevata se vrsta rente in starost vas kot upravičenca ob uveljavitvi pravice. Pokojninska renta se izplačuje od dogovorjenega dne, za dogovorjeno obdobje in v višini, določeni z zavarovalno pogodbo. Ker izplačilo sodi med dohodke iz delovnega razmerja, se ob izplačilu pokojninske rente obračuna akontacija dohodnine. Stopnja akontacije znaša 25 %, pri čemer se v davčno osnovo všteva le polovica pokojninske rente.

Pokojninska renta se prične izplačevati po uveljavitvi koriščenja pravic iz PDPZ. Izplačevanje pokojninskih rent in dodatne družinske pokojnine je urejeno v pokojninskem načrtu za izplačevanje rent iz PDPZ. Pokojninska renta se praviloma izplačuje mesečno, razen če je izplačilo manjše od 30 EUR. V tem primeru se pokojninska renta izplačuje z drugačno frekvenco. Izplačilo se izvede do 10. delovnega dne v mesecu zapadlosti.

Zavarovalnica bo odkupno vrednost sredstev, zbranih na vašem računu v mesecu pred vašo smrtjo, zmanjšano za izstopne stroške in akontacijo dohodnine, izplačala osebi, ki ste jo ob sklenitvi zavarovanja navedli na polici kot upravičenca za primer smrti. Poleg tega bo zavarovalnica upravičencu za dodatno družinsko pokojnino (ki je lahko druga oseba kot upravičenec za primer smrti) izplačala dodatno družinsko pokojnino v višini 20 % vrednosti sredstev, zbranih na vašem osebnem računu. Če zbrana sredstva ne presegajo 5.000 EUR, se zavarovalnina lahko izplača v enkratnem znesku. Če bi bila vaša smrt posledica nezgode, se upravičencu za dodatno družinsko pokojnino izplača še zavarovalnina v višini 100 % vrednosti sredstev na vašem osebnem računu.